Odnosi z vrstniki

Ker je gibanje prevladujoča dejavnost vrstniških skupin v obdobju poznega otroštva,
imajo mlajši šolarji, ki se več gibljejo in ukvarjajo s športom, še posebej veliko veljavo
v otroških kolektivih, kjer velja načelo medsebojnega združevanja in sodelovanja na
osnovi telesnih kvalitet in zmožnosti (Zarbatany in dr. 1990). Raziskava, narejena na
reprezentativnem vzorcu slovenske mladine (Ule in Miheljak 1995), je celo pokazala,
da je zanimanje za šport eden izmed najpomembnejših kriterijev, po katerem poteka
izbor prijateljev. Tako je menilo kar 85,1 % mladih.
Boljše obvladovanje določenih gibalnih spretnosti samo po sebi prinaša otroku višji
položaj v družbi sovrstnikov. Vse to pa povratno zopet vpliva na otrokovo predstavo
o samem sebi.3 Visoko vrednotenje gibalnih spretnosti in od njih odvisno sprejemanje
posameznika v skupini velja še posebej za dečke. Hierarhična primerjava poraja občutek,
da ni dovolj, da v gibalni aktivnosti samo sodelujejo, temveč morajo biti tudi najboljši
(Messner 1992).
Otroci, ki v gibalnih in športnih spretnostih zaostajajo, se gibalnim aktivnostim
večinoma izogibajo in se opredeljujejo za prostočasne dejavnosti brez gibanja, kot sta
npr. gledanje televizije in branje, kar jih počasi, a vztrajno pelje v izolacijo (stran od
družbe drugih otrok). Ti otroci so označeni kot sramežljivi, introvertirani in samotarski,
izražajo več žalosti in negativizma med igro z drugimi otroki, se hitreje razjezijo in
uporabljajo manj učinkovito strategijo reševanja sporov (Cowen in dr. 1973; Shonkoff
in Phillips 2004). Pri daljši izoliranosti od vrstnikov se lahko razvije napačna sodba o
sebi in svoji okolici (Furlan 1991). Skromni vrstniški odnosi v otroštvu lahko vplivajo
celo na kasnejšo neprilagojenost v socialnem vedenju. Študije so pokazale, da otroci,
ki preživijo v otroštvu več časa sami ali ob strani skupine, ki se igra, lahko v odraslosti
razvijejo razne oblike odklonskega vedenja ali pa imajo psihične težave (Shonkoff in
Phillips 2004).
Adler in Adler (1998) sta izpostavila, da se postavljajo številna vprašanja, kakšen je
vpliv tekmovalnega športnega okolja na socialni razvoj mladih, ali lahko takšna gibalna aktivnost otroku prej škodi kot koristi. Landers – Potts in Grant (1999) ter Pellegrini s
sodelavci (2004) menijo, da je tekmovalna klima rezultat več dejavnikov, ki vključujejo
dejanja trenerjev, otrok in interakcije med njimi. Gibalno manj sposobni ali izkušeni
otroci imajo v gibalnih aktivnostih, kjer je trener usmerjen samo na zmagovanje, težave
priti v ospredje in se preizkusiti tudi v zahtevnejših nalogah. Landers – Potts in Grant
(1999) sta tudi ugotovili, da čim bolj je klima v športni skupini tekmovalna, tem bolj se
povečuje pomen športnih znanj kot osrednjega kriterija za otrokov položaj v vrstniški
skupini. Ambicioznost staršev, meni Pellegrini s sodelavci (2004), pa je tisti dejavnik, ki
odloča, kako tekmovalno resno bo otrok sprejemal svojo prostočasno gibalno aktivnost
ter kolikšen bo posledično pozitiven vpliv gibalne aktivnosti na njegov socialni razvoj,
ki vodi v socialno prilagoditev tudi na drugih področjih otrokovega življenja, ter kdaj
bo dobil predznak negativnega.
Raziskave so pokazale, da ukvarjanje s športom značilno povečuje tudi kontrolo
lastnega vedenja (Campell in dr. 2002), osebnih kontaktov (Putnam 2000) in medosebno
zaupanje (Uslaner 1999; Theeboom in dr. 2005), kar so pogoji za dobre odnose z vrstniki
in otrokovo večjo sprejemljivost v okolju.
Na osnovi navedenega lahko sklenemo, da otrokova gibalna aktivnost vpliva tudi
na razvoj socialne spretnosti, kot je vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov z vrstniki.
Gibalna aktivnost je v obdobju poznega otroštva ena izmed osrednjih otrokovih dejavnosti, zato je razumljivo, da pomembna socializacija oz. učenje te socialne spretnosti
poteka na tem področju. In kot kažejo empirične raziskave, ni povsem nepomembno,
v kakšno obliko prostočasne gibalne aktivnosti (npr. organizirano, neorganizirano,
tekmovalno, rekreativno) je otrok vključen, oblika namreč vpliva tudi na to, kakšne
socialne spretnosti pri odnosih s sovrstniki bo razvil.

Dodaj odgovor